Župnija Bakovci

Dragi starši! Te dni smo imeli vpis otrok k verouku. Veliko se vas je oglasilo v župnišču in smo izmenjali nekaj besed o počitnicah, o novih obveznostih v šoli, o izbirnih vsebinah, o nogometnih  treningih, o glasbeni šoli, o lokostrelstvu, judu, dramski dejavnosti, jezikovnih tečajih in podobnih obveznostih vaših otrok.

Zaskrbelo me je. Kako vaši otroci zmorejo vse to? In kako zmorete vi, starši, vse to usklajevati in po vrhu še vključevati dogodke vaše družine? Ob vsem tem pa še verouk?! Saj ni več ne časa in ne moči, da bi zmogli v že tako prenatrpano dogajanje, tedensko stisniti še eno uro, še eno obveznost. Ob tem pa verouk ni samo ta ena tedenska ura, saj je z njim neobhodno povezana tudi nedeljska maša in seveda vsakodnevna molitev. Tudi birmanske skupine in skupine prvoobhajancev, pa vsakoletne duhovne vaje, dobrodelna pomoč v domu starostnikov ali pri ostareli sosedi, vse to, pa še marsikaj drugega so nujne dejavnosti za versko vzgojo, ki jo skušamo preko župnijske kateheze, kakor pravilno imenujemo verouk, spodbujati.

Morda bi v urniku posameznika še nekako našli čas za vse to, vendar ko se začnemo pogovarjati na ravni veroučne skupine, vsega nikakor ne uspemo uskladiti.  Presek razpoložljivega časa za take dejavnosti je enak nič. Enkrat ima eden neko dejavnost, nato drugi drugo in nato spet naslednji trije še eno tretjo. Kaj narediti?!

Starši, vi ste zakon! S tem na tem mestu ne mislim toliko na to, da ste poročeni oziroma niste, ampak predvsem na to, da samo vi lahko uskladite toliko dejavnosti za svojo družino in jih tudi izpeljete. Potrebno vam je ponovno dati  priznanje in mesto v vzgoji vaših otrok. Preveč je institucij, ki želijo tržiti svoje ponudbe, da bi mogli pritrdilno odgovoriti vsem. Vi postanite «institucija« vzgoje vašega otroka. Samo vi  želite otroku najboljše, brez interesa uspešnosti, saj vas zanje skrbi iz resnične starševske ljubezni. To velja tudi za področje verske vzgoje. Na tem mestu vas ni potrebno spominjati na obljubo, ki ste jo dali ob krstu vašega otroka, »da ga boste vzgajali v veri, da bo spolnjeval Božje zapovedi in da bo ljubil Boga in svojega bližnjega, kakor nas uči Jezus Kristus,« saj v tej smeri ves čas že delate. Morda bi bilo potrebno samo nekoliko  prečistiti dogajanje. Nekaj namigov:

1. Za  vse člane vaše družine izdelajte urnik vsakodnevnih dejavnosti (tudi za mamo, ki doma gospodinji in za očeta, ki je ostal brez službe).
2. Preverite, katere dejavnosti vzamejo preveč časa in vam nudijo premalo za življenje (= za vero).
3. Posebej pozorno preverite, koliko dejavnosti namenite verskim stvarem (skupni in osebni molitvi, obisku svete maše, dobrim delom, duhovnemu branju, medsebojnemu pogovoru…).
4. Postavite si vprašanje in skupaj najdite odgovor: Kaj mi kot družina (in vsak posameznik) želimo v tem letu doseči?
5. Po potrebi iz vaših urnikov črtajte dejavnosti, ki vam kradejo čas in priložnosti za dosego zastavljenega cilja.
6. Izdelajte strategijo (to je naloga očeta), kako boste izpeljali zastavljene cilje.
7. Skrbite za medsebojno povezanost in sočutje ter pomoč  pri uresničevanju zastavljenih ciljev (nadzor nad  tem naj ima mama).

Dragi starši, želim vam, da bi ob načrtovanju življenja v vaši družini prišli do ugotovitve, da je vaša družina zakon. Da želite in zmorete drug drugega podpirati pri napredovanju v različnih veščinah med katerimi vera in verske dejavnosti ne bodo na zadnjem mestu. Kateheti vam tudi letos želimo pri tem pomagati.

Franc Zorec, župnik