Župnija Bakovci

Nastop se je začel s pravo popestritvijo, predvsem zaradi inštrumentov, ki so že z vizualno razporeditvijo nakazali, da bomo deležni nekaj drugačnega, v pozitivnem smislu seveda. Urejenost se je tako zrcalila v vsej enotnosti, tako zbora kot tudi inštrumentov, ravno tako izbor oblačil, primernih za cerkveno okolje.

Jakost zbora je bila presenetljiva, upoštevajoč število izvajalcev, saj mnogi zbori, ki imajo več nastopajočih, zvenijo plašno, prestrašeno, barvno »osiromašeno«. Pri vašem zboru pa je bila prisotna polna mera poguma in odprtega vokala.

Intonacija je bila točna, mogoče je bil prisoten malo večji napor pri prvi pesmi (ljubezni se naje), v takih primerih lahko pesem transponiramo za cel ton navzdol recimo, a hkrati pazimo, da ostane primeren obseg 2. glasu, če je pesem take narave.

Ritmika je bila jasna, v kombinaciji pazljive izgovorjave, ki je v tem okolju še kako pomembnega pomena. Tako so b-ji in t-ji pri besedi ljubiti (primer) v prvi pesmi bili prekrasno, izrazito ritmično enotno izpeti, z že skoraj plesnim značajem, kar ni enostavno doseči.

Malenkost intonančne »neintenzitete« je bilo možno slišati v 2. pesmi, ko s te s prečudovitim decrescendom obogatili besedo upanjA, kjer se je pozornost otrok preusmerile v dinamiko, zato so bili intonančno malo prenizki v vokalu A, ampak to je malenkost, hotel sem le s primerom v praksi omeniti, kaj je največja nevarnost dinamičnih kontrastov v eni sami besedi.

Primerno izgovorjavo so pevci torej dosegli s konkretnim odpiranjem ust in tako ustvarjali čudovito obarvane, odprte vokale, ki jih je »neslo« brez nepotrebnih »sapic« in širine tona. Tako so že v osnovi oteženo delo (razumevanje besedila) lepo nadgradili, zato smo med občinstvom bili deležni tudi konkretnega besedilnega sporočila, ne samo prijetnih melodij.

Izbor pesmi je bil odličen, glede na sposobnost zbora in inštrumentalistov, kitare pa bi mogoče lahko bile še malenkost glasnejše, saj so v razmerju s flavto in violino nekajkrat bile v »podrejenem« jakostnem, spremljevalnem položaju. Mogoče tega spredaj niste niti zaznali, v sredini so razmerja lahko popolna drugačna kot spredaj.

Kot celota pa ste tako z zborom in inštrumentalisti ustvarili prijetne umetniške vsebine, bogate, ne »suhoparne«, bolj dinamične ter barvno obogatene  kot je to običajno pri cerkvenih obredih nekaterih župnij. Zares konkreten, pogumen nastop!

Še enkrat – iskrene čestitke in obilo užitkov ob vašem poslanstvu še naprej!

S spoštovanjem in prisrčni pozdrav!

Damjan Kuzma