Župnija Bakovci

• Spoštovani g. župnik Franc Zorec!
• Dovolite mi, da vam na začetku svete maše izrečem nekaj besed v dobrodošlico, ko prihajate kot novi župnik v župnijo Bakovci. Najprej vas v imenu župnijskega sveta in tudi celotne bakovske župnije prav prisrčno pozdravljam. Veseli smo vašega prihoda med nas ter upamo in si želimo, da bi s skupnimi močmi uspešno gradili naše občestvo. Prišli ste med čredo, ki potrebuje pastirja. Prepričani smo, da nas boste vodili v veri in upanju in nam božjim otrokom kot božji služabnik posredovali čudovita Gospodova dela. Z vašim prihodom med nas je v našo župnijo zavel nov veter, ki nam bo vsem prinesel veliko sprememb, ki nam bodo novi izzivi. Verjamemo, da bomo z vašo pomočjo rasli v veri in medsebojni ljubezni. Vi nam bodite zgled, da bomo še močneje ljubili Jezusa in hodili za njim.
• Vsi smo vas že nestrpno pričakovali, saj smo od patra Marka o vas slišali same pohvale in se tako že vnaprej veselili, da boste prišli med nas. Vsi si želimo sodelovati z vami, vsi od najmlajšega pa do najstarejšega, vsak po svojih zmožnostih. Saj vemo, da je posameznik nemočen, skupaj pa zmoremo veliko.
• Stojimo na razpotju in ne vemo, kam nas bo ponesla Gospodova volja. Toda nismo sami, imamo drug drugega, da si pomagamo in stojimo ob strani. Vsak začetek je težak, toda verjamemo, da nam bo z močno povezanostjo in še posebej s trdno vero v Boga uspelo živeti v sožitju tako, kot je Bogu všeč.
• Še enkrat dobrodošli v naši župniji, kjer si močno želimo, da bi se dobro počutili in z veseljem opravljali delo dušnega pastirja. Vsemogočni Bog pa naj nam pomaga, da bi se znali bratsko ljubiti in pogumno stopati po skupni poti.

Nuša Grah

Pravimo, da je Međugorje šola, kjer je učiteljica Marija, Jezusova mati. Uči nas, kako naj ljubimo, odpuščamo ter dosežemo mir in veselje prek SPREOBRNJENJA. To učenje spreobračanja vsebuje pet pomembnih prvin:  

molitev rožnega venca s srcem
evharistija
Sveto pismo
post
mesečna spoved  

Tudi mi Bakovčani smo se odločili, da bomo poromali v Međugorje, pod vodstvom Miljane. Pridružil se nam je tudi p. Marko, ki je dušni pastir naše župnije. Romarji smo se zbrali v petek, dne 12. 6. 2009 ob 4.00 uri zjutraj in se z avtobusom odpeljali v kar precej oddaljeni izbrani kraj. Po poti smo se duhovno pripravljali za prihod v ta milostni kraj ob molitvi rožnega venca, petjem in ob Miljaninem opisovanju dogodkov o Marijinih prikazovanjih v Međugorju, duhovna priprava pa je bila tudi devetdnevnica pred romanjem.  

Prvi dan smo se udeležili molitve rožnega venca, svete maše in čaščenje križa. Nekateri pa so že takoj ob prihodu opravili sveto spoved pri p. Paskalu, ki je naš rojak  ter že vrsto let deluje v Međugorju.  

Drugi dan smo se odpeljali na Podbrdo, peš pa smo se odpravili na hrib Crnica, kjer naj bi se Marija prvič prikazala otrokom. Med potjo do mesta prikazovanj, kjer stoji Marijin kip, smo molili rožni venec. Še isti dan smo obiskali »Majčino selo«, kjer živijo otroci, ki so ostali brez staršev oz. nimajo nikogar, ki bi lahko za njih skrbel. V sklopu tega pa deluje tudi komuna za odvisnike, katero smo prav tako obiskali in poslušali njihove izpovedi. Popoldan pa smo obiskali še komuno Čenakolo in prav tako poslušali pretresljive izpovedi fantov.  

Tretji dan pa smo vstali že navsezgodaj in se odpravili na hrib Križevec – 537 m, kjer na vrhu stoji velik bel križ, ki so ga postavili leta 1933 župljani z namenom, da bi jih naj obvaroval toče, ki je pogosto klestila v tistih krajih. Pravijo, da od takrat v tem kraju toče več ni bilo. Med potjo do vrha so postavljene postaje križevega pota, katerega smo med vzpenjanjem  molili, med postajami pa smo še molili rožni venec.  

Zadnji dan smo še pred odhodom domov opravili sveto mašo skupaj z našimi brati Slovaki. Med potjo smo molili rožni venec, poslušali vtise in pričevanja iz romanja ter se ob petju in igranju kitare p. Marka srečno vrnili domov.  

Anica in Alojz Lukač  

Ta teden smo začeli z barvanjem cerkve znotraj in zunaj.  Ker gre za veliko delo, se tudi vam, ki berete naše spletne strani, toplo priporočamo za finančno pomoč. Lahko jo nakažete na  župnijski TRR 24900-9004671375 s pripisom: Za obnovo cerkve. Bog plati!

Birma se že zelo približuje, zato smo se z birmanci odpravili v Kančevce na duhovno obnovo. Vsi skupaj smo se zbrali v petek ob 18. uri pred domom v Kančevcih. Nato smo se razporedili v sobe ter se potem zbrali v skupni sobi. Za začetek se je vsak predstavil s svojim imenom in gesto, ki je značilna zanj, zatem pa smo se šli še igrico »najdi nekoga, ki«.

Po uvodni katehezi p. Marka smo se razdelili v štiri skupine. Po skupinah smo izdelovali prometne znake, katerih smo se skozi ta čas, ko smo bili tam, skušali čim bolj držati. Vsaka skupina je izbrala tudi svoje ime, in tako smo imeli naslednje skupine: SONČKI, POMARANČE, RAČKE in ŠALABAJSKI. Vsak je izdelal tudi svojo figurico, ki smo jo postavili na naš simbol ladjo, s katero plujemo še ta čas priprave na birmo.Zvečer smo si še ogledali film Sedem Jezusovih čudežev ter po koncu filma zmolili v kapeli.

Po naporni in dokaj neprespani noči je zjutraj ob 7.00 sledila budnica, ki sva jo pripravili animatorki Urška R. in Damjana. In tako smo se z nasmehom v očeh odpravili na jutranjo telovadbo, pod vodstvom Urške S.

Čez sobotni dan smo imeli zelo veliko dela, ukvarjali smo se s Svetim pismom, vsaka skupina je morala uprizoriti enega izmed dogodkov (Jezusovo rojstvo in darovanje v templju, prilika o izgubljenem sinu, zadnja večerja in Jezusovo trpljenje).

Ker smo bili že zelo lačni, je sledilo kosilo. Po kosilu smo se odpravili na igrišče, kjer smo se šli igro roverček – zmagala je ekipa Šalabajski, ki se je nato pomerila z ekipo animatorjev (animatorji smo seveda zmagali!).

Da birmanci znajo biti tudi sočutni, so pokazali s tem, ko si je vsak izbral eno izmed slik, ki so prikazovale različne dogodke iz življenja in potem napisal pismo, kot da bi se to dogajalo njegovemu prijatelju. Sledila je priprava na sveto mašo. Med tem so se nam v Kančevcih pridružili tudi starši, ki so imeli posebno duhovno obnovo s p. Primožem. Ob 18. uri smo se zbrali pri maši. Veliko smo prepevali, se tudi nasmejali, birmanci pa so povedali tudi to, kar jim je všeč pri starših in česa ne marajo. Svoje mnenje so podali tudi starši. Po koncu maše smo se še zbrali v domu ob pijači in pecivu.

Urška Rebernak in Nuša Ružič

Na praznik sv. Marka, 25. aprila, smo pred našo župnijsko cerkvijo prvič blagoslovili motoriste in motorje. Zgovoren je zapis enega od udeležencev:

“Čeprav večina motoristov skrbi za varno vožnjo, vendarle ni vse odvisno od nas. Prav zato nam blagoslov motorjev in nas motoristov veliko pomeni.”

Dragi vozniki, naj vas varuje priprošnja sv. Krištofa, sv. Marka, da boste z odgovorno vožnjo “prihajali v službo, obiskovali sorodnike in prijatelje, spoznavali druge kraje, občudovali naravo in reševali življenja”, kot beremo v bogoslužnem molitveniku za blagoslove! Srečno pot!