S starši prvošolcev, ki ste bili minulo sredo pri verouku, smo se dogovorili, da bodo verouk za starše in prvošolce vsakih 14 dni, ker več ni možno zaradi mnogih obveznosti, ki jih imajo otroci in starši. Naslednje srečanje bo torej 20. oktobra ob 16.15 tako za starše kot za otroke. (Gre namreč za pomembno dejstvo: če otroci ne začutijo, da je verouk nekaj pomembnega in da je vera vrednota tudi v življenju njihovih staršev, potem ni nobenega upanja, da bodo sprejeli vero za svoj življenjski program. Če pa tega ne naredijo je vsako veroučno igranje brezpredmetno in izguba časa, ki bi ga lahko izkoristili za počitek ali druge dejavnosti.) Tudi srečanja za starše ostalih razredov bomo imeli naslednji teden.
Smo v mesecu oktobru in minuli teden smo vsak večer molili v cerkvi rožni venec skupaj z veroučenci. Nekateri so bili zadržani z drugimi dejavnostmi, zato naj se potrudijo, da v tem tednu nadomestijo svojo odsotnost in poleg rednega razporeda pridejo še vsaj enkrat. Zmoremo toliko?!
Razpored molitve RV za otroke v cerkvi za ta teden bo (18.30):
| ponedeljek |
8. razred |
| torek |
9. razred |
| sreda |
6. razred |
| četrtek |
7. razred |
| petek |
3. razred |
Naslednji teden bodo imeli dva večera 5. in 4. razredi, ker so ta teden v šoli v naravi.
Romanje v Marijo Bistrico bo 23. oktobra 2010. Cena romanja je skupaj s kosilom 20 €. (PP projekcija)
Zbirali smo za pomoč ob poplavah in zbrali 449,02 €.
Stroške za spovednico smo v celoti poravnali. Bog povrni. Sedaj smo naredili že novo investicijo in kupili nekaj sodobne opreme za cerkev in učilnico. Želimo, da bi tudi preko slike in projiciranih besedil lažje sledili sveti maši, molitvam, pesmim in vsebinam pri verouku. Cena je bila skoraj 3000 €. V naslednjih dveh mesecih se priporočam, če lahko kaj posebej darujeta za pokritje teh stroškov. Nabirke ki so pri nedeljskih mašah so ravno toliko, da lahko plačamo vse položnice za župnijo.
Za prihodnjo nedeljo naprošam Matejo Mes, Tadejo Gregoran in Sandro Dervarič, da okrasijo župnijsko cerkev.
Pokopali smo + Heleno Kouter. Gospod naj ji da večni pokoj, vam pa naj povrne za vse darovane svete maše in druge darove, ki ste jih namenili za cerkev ob njenem pogrebu.
Na razpolago je nova številka Družine.
Imeli smo sejo ŽPS. Prisluhnimo zapisniku…
Poročilo 5. seje ŽPS Bakovci, 7. 10. 2010 ob 19.45
Po uvodni molitvi smo nadaljevali s pogovorom na temo: Karitativno delo je poslanstvo – vera brez del je mrtva. Ustavili smo se ob vprašanju, kako bi v naši župniji nagovorili vse vernike in prebudili čut za dobrodelnost, za odprtost do bližnjega ter kako bi omogočili medsebojno spravo in odpuščanje. Po razmišljanju in pogovoru v manjših skupinah smo izpostavili nekaj ugotovitev:
- Vsak izmed nas bi moral začutiti poslanstvo »usmiljenjega samarijana”
- Vsi smo poklicani h karitativni dejavnosti, ne samo člani ŽK
- Najtežje se je srečati s svojo realnostjo in si priznati, da na marsikaterem področju potrebujem pomoč
- Pomembno je, da vidimo človeka v stiski in se potrudimo, da mu pomagamo (materialno, s pogovorom, molitvijo zanj …). Župnijska Karitas je ob tem predstavila svoje delovanje. V glavnem skuša potrebe v naši župniji reševati sama, kjer pa potrebe presegajo finančne zmožnosti pa se obrne na Center za socialno pomoč in na Mestno občino MS. Poleg delitve hrane in finančne pomoči ter nege nekaterim posameznikom župnijska Karitas skrbi tudi za duhovno hrano bolnih in ostarelih, ki več ne morejo v cerkev tako, da jih obiskujejo, se z njimi pogovarjajo in povabijo tudi župnika, da prinese obhajilo ali podeli bolniško maziljenje. Na ta način pomagajo »nositi bremena drug drugemu«.
- Ena od oblik pomoči so tudi obiski duhovnika ob 1. petkih na domovih bolnikov. To pomoč bolnikom in ostarelim, ki ne morejo v cerkev bi lahko razširili tudi s tem, da bi izredni delilci ob nedeljah nosili obhajilo na domove. Nekateri so mnenja, da bi to bilo razvrednotenje obhajila, vendar v bistvu gre za nekaj povsem drugega. Namreč zavest, da je obhajilo (in sveta maša) pomoč za naše življenje pri odločanju za dobro in za krščansko življenje.
Pogovarjali smo se tudi o sodobnih zasvojenostih, ki niso samo alkohol in mamila, ampak marsikje že v zgodnjih letih zasvojenost z računalnikom (igrice, filmi, »feisbuk« …). Ob tem smo sprejeli sklep: da bomo najprej v svojih družinah pozorni na to, da bomo otrokom postavili razumne meje za uporabo računalnika (četudi bomo zaradi tega pri otrocih nekoliko manj »priljubljeni«; kajti zavedamo se, da je dobra vzgoja več vredna kot priljubljenost).
V nadaljevanju smo izbirali redovno skupnost, ki bi vodila misijon v naši župniji. Najprej smo predstavili karizme posameznih redov (jezuiti, salezijanci, lazaristi, minoriti, frančiškani, kapucini), potem pa smo se enoglasno odločili, da povabimo kapucine, ki imajo v svoji karizmi uboštvo, pokorščino in preprostost.
Ob načrtovanju dogodkov v tem mesecu smo se pogovarjali o molitvi rožnega venca, ki ga nekaj več molimo po družinah in tudi v cerkvi, ko prihajajo tudi skupine otrok.
Župnijsko romanje k Mariji Bistrici 23. oktobra bomo združili z obiskom cerkve v Olimju, kjer (v Podčetrtku) bomo imel tudi kosilo. Odhod bo ob 7.00, vrnitev pa okrog 21. ure zato tisti dan ne bo svete maše v Bakovcih.
Na misijonsko nedeljo bomo povabili misijonarja in tisti dan bodo izredni delivci nesli obhajilo bolnikom na domove.
Hvala g. Alojzu Vigaliju za košnjo trave okrog cerkve in župnišča, ge. Petri in Janezu za urejanje cvetličnih gred in za striženje okrasnih rastlin. Hvala tudi za darove, ki ste jih že namenili za računalniško opremo v cerkvi in učilnici. Prav tako hvala za pridelke iz vaših vrtov in polj. Bog povrni! Priporočil bi se še za kakšno sadje, ker moj sadovnjak letos še ni obrodil.
