Vaših petnajst minut – pismo staršem, župnik Franc Zorec

Pismo staršemDragi starši!

Ko sem se pred nekaj dnevi ustavil pred nakupovalnim središčem, sem se kar začudil njegovemu božičnemu okrasju:  lučke, jelke, celo kakšno zvezdo repatico je že bilo videti  in pa nasmejanega  Božička, ki  z  vrečo daril vabi mlado in staro v svojo bližino. Kdaj se je vse to zgodilo? Tako hitro?! Brez vsake priprave, brez vsakega pričakovanja…

Prav čas priprave in veselo pričakovanje  je bilo nekdaj, tudi v časih, ko sem sam bil otrok,  najlepši in najdragocenejši čas v letu.  Spominjam se, kako smo vsak dan otroci nestrpno odštevali, kolikokrat bomo še šli spat, da bo ta in ta praznik; kako smo skupaj s starši pospravljali stanovanje, čistili za omarami; pisali pisma želja. Danes nas potrošniška ponudba želi oropati  te dragocenosti priprave in pričakovanja. Bomo (boste) to dovolili?

Cerkev  nam v  tem času daje posebno ponudbo in nudi  posebno priložnost – adventni čas. In Adventni koledar. Z njim ne mislim na kartonsko škatlo z okenci, ki skrivajo čokoladna in druga presenečenja. Tudi ti so lahko zanimiv pripomoček pri pričakovanju praznikov. Z Adventnim koledarjem mislim na knjižico Misijonskega središča, ki so jo vaši otroci dobili pri verouku. Če so še premajhni ali že preveliki, da bi hodili k verouku, pa ste jo lahko dobili pri vašem župniku.

V uvodu nas sestavljavec povabi, da bi že v začetku adventa prižgali »štiri sveče«. Prva »svečka« je adventni venček, prižgemo pa jo tako, da  ga postavimo na mizo ali drugo vidno mesto v stanovanju. Tako vas bo ves čas adventa vabil, da se boste kot družina vsaj enkrat na dan zbrali ob njem pri skupni molitvi. Druga »svečka« je veselje, ki naj postaja iz dneva v dan večje in resničnejše. Tretja »svečka« je prej omenjeni adventni  koledar Misijonskega središča,  v katerem najdemo zgodbe ter spodbude za molitev in dejanja ljubezni do bližnjega – tako do tistega, ki je čisto blizu nas kot do tistega, ki je daleč v svetu. Četrta »sveča« podčrta in poudari, da je skupna molitev temelj vsakega adventnega večera ter radostno klicanje Jezusa v vaše jaslice, kar pomeni v resničnost vaše družine.

Koledar nas vabi h konkretnim dejanjem  v adventnem času, kljub temu, da nima natančno določenih nalog, ki jih moramo izpolniti, ampak od nas »zahteva« samo to, da vsak dan sproti zapišemo, kakšno veselje smo tisti dan pripravili in komu. To je lahko nasmeh, prijaznost, pomoč doma, pomoč sošolcem ali starejšim, pozornost na poti, obisk bolnega ali osamljenega, voščila, darila, molitev za koga.

Adventni koledar vam bo, dragi  starši, pomagal k osebni rasti, bo vaša skupna družinska spodbuda za dobra dela in poživljanje vere, omogočal vam bo čutenje drug drugega in vznemirljivo pričakovanje božičnih praznikov. Kako vam bo to  uspelo? Tako, da se boste vsak dan, morda vsak večer, kot  družina zbrali za petnajst minut ob adventnem venčku. Verjetno se vam zastavlja vprašanje: Je to, ob tako različnih urnikih in številnih obveznostih ki jih imamo, sploh mogoče?  Ker verjamem, da so vam vaši otroci, vaš zakonec, vaši domači  zelo dragoceni, vas spodbujam in vabim, da iščete, iščete in še enkrat  iščete ter najdete način in priložnost za to! In učinek tega? Začutili boste, da ste družina, da spadate skupaj, da ste dragoceni drug drugemu! Se torej splača potruditi? »Če družina ne najde petnajst minut skupnega časa, naj se vpraša, če je še družina,« je ob pogovoru  o tovrstni dejavnosti  povedala neka mama.

Ob koncu pisanja vas vabim, da ob  veseli pripravi na božič to veselje delite tudi z lačnimi otroki. V priloženi škatlici Adventnega koledarja lahko namreč ves advent zanje zbirate denar, ki bi ga sicer zapravili za svoje nepotrebne razvade ali navade. Škatlice naj vaši otroci prinesejo za božič k jaslicam v župnijski cerkvi kot vaš skupni dar številnim lačnim otrokom po svetu.

Skupaj z misijonarji in prijatelji otrok vsega sveta vam želim veselo, iznajdljivo in pogumno pripravo na praznik Jezusovega rojstva!

 

Franc Zorec, župnik

Komentiraj

Sledi nazaj URI | Komentarji RSS

Napiši komentar.