Župnija Bakovci

Precej razgibano in živahno je bilo v Bakovcih v času od 26. do 29. julija. To so bili namreč težko pričakovani dnevi župnijskega oratorija – dnevi veselja in radosti; dnevi, preživeti z roko v roki s prijatelji in z Bogom. Dnevi, skupne hoje po poteh molitve, veselega petja in igranja na kitaro; dnevi spoznavanja življenja zanimive svetnice Marije Dominike Mazzarello; dnevi razigranega plesa, prešernega smeha in tekmovanja v različnih igrah.

Čeprav še skoraj novinci, saj je bil letošnji oratorij šele drugi po vrsti v naši župniji,  se to nikakor ni poznalo v pestrem in raznolikem dogajanju, ki smo ga pripravili za naše najmlajše. Tako je tudi naš »grem jaz«, kot že marsikje, bučno odmeval iz ust vseh 35 otrok, udeležencev oratorija,  in 9 animatorjev, ki so pod vodstvom katehistinje Marjane Talian in Nives Bratkovič ter našega domačega župnika dr. Franca Zorca, skrbeli za mlade udeležence oratorija.

Z velikim navdušenjem in zanimanjem smo  prisluhnili gostji, pripadnici redovne skupnosti Hčera Marije Pomočnice, s. Barbari Poredoš, ki nam je opisala svojo, pa tudi življenjsko pot junakinje letošnjega oratorija, svete Marije Dominike. Da naš oratorij ne bo pozabljen, so poskrbele ustvarjalne delavnice, kjer so, poleg naslovnih slik oratorija, drug za drugim izpod spretnih rok udeležencev nastajali še številni drugi izdelki. Še posebej  težko s(m)o vsi čakali na vodne igre, ki so poskrbele za tako prijetno ohladitev v prevročem popoldnevu. Navdušenje ter veselje ob tem je bilo nepopisno.

Naše druženje smo zaključili z nedeljsko sveto mašo ob našem župnijskem proščenju in se Bogu zahvalili za prečudovite dni. Pred Božji oltar smo položili naše darove: na oratoriju izdelano in z nitmi preprostosti, marljivosti in požrtvovalnosti prepleteno monštranco; z izdelano naslovno sliko smo k maši simbolično prinesli vso našo oratorijsko razpoložljivost in odprtost; ter preko redovne obleke pred oltar položili tudi »obleko« našega srca – dobrotljivost, ljubeznivost, potrpežljivost – obleko, ki smo jo krojili, oblačili in podarjali v minulih oratorijskih dneh.

Poslovili smo se z odločno izrečenim: V BAKOVCIH »GREM JAZ« in z obljubo, da vrednote, ki smo jih spoznavali v minulih dneh, ponesemo v preostale počitniške dni in pozneje tudi v šolo.  Pa seveda z željo, da naslednje leto ponovno gremo na pot skupaj – pa ne le tri dni, ampak sigurno kakšen dan več.

Slike z oratorija si lahko ogledate v galeriji.

Gabika Vurcer