Starši imate počitnice – pismo staršem, župnik Franc Zorec

župnik Franc ZorecDragi starši, tako zelo vam privoščim počitnice!

Skozi vso šolsko leto ste imeli veliko dela in skrbi, da ste vašim otrokom pomagali do zaključnih šolskih in veroučnih ocen, do urejenih zvezkov, do udeležb na treningih, vajah, nastopih in tekmovanjih na različnih področjih. Zaslužite si veliko pohvalo in priznanje! Težava je v tem, da se navadno nihče ne prepozna poklicanega in odgovornega, da bi vam ga dal. Zato si privoščite in si pohvalo in priznanje podarite vi sami –  oče in mama, drug drugemu.

Tudi vaši otroci si zaslužijo priznanje. Dobili so sicer zaključno spričevalo, a ocene v njem povedo samo nekaj o doseganju primerljivih standardov na določenih področjih, ves njihov vložen trud  in napredovanje na ostalih področjih pa iz njih ni razviden. Morda se je v minulem letu vaš otrok naučil sproti pospravljati sobo, zlagati svojo garderobo, se izuril v pomivanju posode ali celo kuhanju preprostejših jedi. Morda je postal bolj iskren, vam pokazal hvaležnost ob kakšni skrbi, ki ste mu jo izkazali. Morda je kot mladostnik zašel v slabo družbo ali se vdajal slabim razvadam, pa je v tem letu uspel narediti spremembo na boljše… Vsega tega ne more zaobseči nobeno spričevalo in nobeno priznanje na tekmovanju, pa vendar je od vašega otroka zahtevalo veliko napora in truda  ter je zelo pomembno, če ne celo odločilno, za njihovo življenje.

Že nekajkrat smo tudi v naši župniji pripravili oratorij za vaše otroke. Janez Bosko, letos praznujemo 200 letnico njegovega rojstva, je prvotno imel oratorij za otroke, ki so bili brez staršev. V okviru oratorija jim je skušal nuditi vse, kar bi mu drugače dali in kamor bi jih usmerili starši. Tako tudi župnije v času oratorija prevzamejo vlogo vas staršev. Vi starši pa lahko imate takrat počitnice.

Oratorij (letos ga v naši župniji ne bo) je zgrajen na štirih stebrih. Prvi  steber je dom, ki sprejema. Animatorji, ki so ključni nosilci dejavnosti na oratoriju, skušajo vsakemu otroku dati čutiti sprejetost in zaželenost. Skušajo ga potrditi v darovih, ki jih ima in ga spodbujati h krepitvi življenjskih vrednot. Temelj takega sprejemanja je ljubezen Boga, ki vsakega sprejema v njegovi enkratnosti in ga ves čas spodbuja k rasti  duhovnih in človeških potencialov. Drugi steber je župnija, ki evangelizira. K temu spada omogočanje osebnega odnosa z Bogom s pomočjo medsebojnega pogovarjanja o verovanju, molitvi, dobrih delih ter pričevanja animatorjev o njihovem verovanju in verskih vrednotah za življenje. Skupne in osebne molitve predvsem pred Najsvetejšim, zakrament svete spovedi, prejem svetega obhajila in praznovanje svete maše so priložnost poglobitve in okušanja Boga v dogajanju mladostnega življenja. Poglobitev razumevanja vere predstavlja kateheza, ki je preprost in iskren pogovor o Bogu. Vsebine navadno izhajajo iz zgodbe, ki z dramatizacijsko uprizoritvijo spremlja oratorijsko dogajanje. Tretji steber je šola, ki uvaja v življenje. Čeprav je v začetku razvoja oratorija bilo učenje pisanja in računanja ter poučevanje drugih predmetov realna potreba, se je element šole ohranil tudi v sodobnih oblikah oratorija. Omogoča pridobivanje različnih veščin in znanj z ustvarjalnimi delavnicami, v katerih lahko otroci razvijajo svoje talente ter obiski gostov, ki s področja svojega delovanja na zanimiv način približajo nekatere poklice. Učenje za življenje predstavlja tudi pogovor o vrednotah in duhovnost, ki omogoča modro uporabo vsega pridobljenega znanja. Četrti steber je dvorišče za prijateljske stike in za življenje v veselju. Za otroka je igra prijetno in naravno okolje, kjer razvija spretnosti, navezuje stike s prijatelji, se sprosti, zabava ter tudi preverja svoje meje zmogljivosti in sposobnost prenašanja različnih situacij v medosebnem dogajanju vključno s sprejemanjem zmage oziroma poraza. Prava zabava, veselje in druženje v človeku zbuja veselje nad življenjem, iz katerega spontano prihaja zahvala Bogu drug za drugega in za vse lepo, kar nam je podaril.

Vse to se dogaja z otroki na oratoriju. Vendar oratorij traja le nekaj dni, ostali čas počitnic pa preživijo vaši otroci doma, kjer jim vi nudite dom, župnijo, šolo in igrišče. Gotovo že imate nekaj načrtov za vaše skupne počitniške dni in dejavnosti zanje. Mogoče se boste tudi letos podali na morje, v toplice, mogoče v gore ali pa za nekaj dni obiskali sorodnike v drugih krajih…  Preostanek počitnic pa bodo po vsej verjetnosti vaši otroci preživeli »na domačem dvorišču«. Naj tudi na tem dvorišču skupaj z vami, dragi starši, doživijo čim več lepih in prijetnih trenutkov, ki omogočajo življenje v veselju: sproščen klepet po kosilu; preprosta igra s starši; drobni izrazi hvaležnosti, da ste podarjeni drug drugemu; lepa in spodbudna beseda; skupna molitev – prošnja, zahvala;  namizna (družabna) igra; branje zgodbe iz svetega pisma; pozorno poslušanje ob pripovedovanju otroške domišljije, najstniških idej ali njihovega občutka praznine. Naj otroci zvedo kaj zanimivega o vašem vsakdanu, z besedo jih navdušite za delo, ki ga opravljate doma ali v službi, postavite jim nove izzive tako, da bo zanje to pomenilo ustvarjanje in soustvarjanje prijetnega skupnega doma.

Seveda bodo tudi v času počitnic svete maše in molitve v cerkvi, kjer pričakujemo, da se bomo srečevali, poklepetali in ustvarjali tudi župnijsko skupnost. Če boste jeseni prepoznali, da vam pri verski vzgoji lahko pomagamo, dobrodošli v veroučni šoli!

Se vidimo na vpisu prvi teden v septembru.

 

Franc Zorec

Komentiraj

Sledi nazaj URI | Komentarji RSS

Napiši komentar.