Župnija Bakovci

Kot družina smo dobili vabilo župnijske karitas naj se udeležimo srečanja staršev z dojenčki, ki so bili krščeni v tem letu. Polni pričakovanja smo se odzvali vabilu in se veselili srečanja staršev in otrok, ki so doživeli enako veselje kot naša družina, ko se nam je rodil otrok.

Starši smo bili povabljeni, da podelimo svojo izkušnjo pričakovanja in doživetij ob rojstvu svojega otroka.

Ob sklenitvi zakonske zveze sva si z možem obljubila, da bova sprejela otroke. Velikokrat sva molila za otroke pri tem naju je spremljala tudi molitev sorodnikov. Z veseljem sva se nekega dne razveselila spočetega otroka. Začutila sva globljo ljubezen, ki naju je začela še bolj povezovati. Od takrat naprej sem veliko premišljevala o še nerojenem otroku in molila h Bogu in Mariji.

Nosečnost je bila zelo težka, kar mi je onemogočilo, da bi pristopala k sveti maši in prejemala obhajilo. Večkrat sem zaprosila patra, da mi je prinesel sveto obhajilo. Zelo me je bilo strah poroda in zapletov med porodom. Poprosila sem za bolniško maziljenje in od tistega dne naprej sem vse izročila Bogu.

Prišel je dan poroda. Mama je, med tem ko je čakala na rojstvo mojega otroka, molila rožni venec. To mi je veliko pomenilo, da sem v miru pričakovala porod. Bil je težak. Tisti dan sem zmolila veliko zdravamarij in bolečine skušala premagati ob molitvi. V veliko oporo mi je bil moj mož, ki je s toplo besedo del te bolečine sprejel nase. Ko je prišel otrok na svet je bil moj prvi stavek: »Hvala ti Bog!«

Vsak dan znova se zahvaljujemo Bogu, da nam je dal najdragocenejši biser, to je našo Evo. Prepričana sem, da je Božji dar, zato pravimo, da nam jo je poslal «Bogec«.  Ob zahvalni nedelji sem se zahvaljevala za ta prečudoviti dar in se v molitvi spomnila tudi tistih staršev, ki ne morejo imeti otrok.

Bog hvala ti za našo Evo, blagoslavljaj našo družino!

Anita Novak