S patrom Markom v pripravi na misijon – 15. 5. 2011

V nedeljo 15. 5. 2011 smo v našo župnijo povabili patra Marka Senico, da bi tako skozi vse leto svetega misijona dobivali dodatno duhovno spodbudo za naše osebno, družinsko in župnijsko življenje.

Ob prihodu oziroma na začetku svete maše mu je članica ŽPS v imenu vseh župljanov izrekla prisrčno dobrodošlico: »Letos bakovčari praznujemo – veselimo se jubileja župnije, veselimo se svetega misijona in v molitvi vztrajno  prosimo Boga za spreobrnenje in prenovo župljanov ter za še večjo povezanost z Bogom. Prav posebno veselje pa nas navdaja danes, ko ste na nedeljo dobrega pastirja z nami vi, spoštovani pater Marko, in boste, kot naš nekdanji pastir, ponovno nagovorili vse in vsakega izmed nas. Verjamemo, da nam bodo vaše besede – življenjske in poučne – nova spodbuda in nov zagon v duhovnem življenju in da bodo dragocen in podarjen zaklad iz katerega bomo lahko črpali moč tudi v prihodnje.« 

Pater Marko se je zahvalil za povabilo in povedal, da je vesel, ker se lahko ponovno sreča z nami, da skupaj poglobimo vero v Kristusa, ki je dober pastir. V pridigi je kot prispodobo uporabil resnično zgodbo o vojaški ladji Bismarck, eni najbolj mogočnih in močnih ladij druge svetovne vojne. Zdelo se je, da je nepremagljiva, saj ji niti torpedi niso mogli prebiti oklepa na trupu. Usoden zadetek pa je bil, ko je skoraj naključen izstrelek zadel njen krmilni sistem. Ladja se več ni mogla vrniti v pristanišče in je ostala izpostavljena morju in napadalcem.

Ob tem nam je p. Marko zastavil vprašanje, kaj ali kdo je vodilo našega osebnega življenja, življenja naših družin in naše župnije. Da bo naša ladja ostala močna kljub velikim valovom in udarom od zunaj, naj bo Jezus krmilo našega življenja. Pa tudi pogovor naj nam pomaga krmariti naše medsebojne odnose. Spodbudil nas je, naj uvedeno “hišna srečanja”, na katerih se pogovorimo o vseh področjih našega skupnega življenja in tako v božjem imenu gradimo in ohranjamo družino. Za sklep nas je spodbudil, da nam naj ne bo žal tiste ene ure, ki jo namenimo Bogu pri nedeljski sveti maši. Pri njej se zbiramo kot župnijska družina in drug drugemu pomagamo sprejemati Jezusa za svojega krmarja.

S svojimi besedami in osebnostjo se je pater Marko kot vedno, dotaknil našega srca.
Naj bodo njegove besede zasidrane v naših srcih in nas vzpodbujajo k hoji po poti svetosti, še posebej v tem času, ko se pripravljamo na misijon. Želimo si, da bi skupaj napredovali v krščanskem življenju z izkazovanjem ljubezni, spoštovanja, prijateljstva, podpore in pomoči.

Ob slovesu smo mu v zahvalo podarili košarico prekmurskih oz. naših domačih “Bakovskih” dobrot, ki še zdaleč ni odtehtalo vsega, kar je s svojo besedo in molitvijo prinesel k nam.

Bernarda Buzeti

Komentiraj

Sledi nazaj URI | Komentarji RSS

Napiši komentar.