Romanje k Mariji Bistrici na Hrvaško, 23. 10. 2010
Naša božja pot se je začela v soboto zjutraj, ko smo se odpravili izpred cerkve v Bakovcih.
Naš cilj je bil romanje v hrvaško romarsko svetišče Marija Bistrica, ki leži sredi hrvaškega Zagorja, nedaleč od Zagreba. Avtobus smo napolnili do zadnjega sedeža. Kot se za romanje spodobi se je tudi to začelo z molitvijo rožnega venca, prepevanjem, večino poti pa je spremljala tudi dobra volja in smeh. Na naš zastavljeni cilj smo prišli okrog pol enajste ure. Med sveto mašo smo sebe in naše družine izročili v Marijino varstvo.
Posebnost cerkve je leseni kip črne Marije z Jezusom, ki je delo neznanega hrvaškega kiparja iz sredine 16. stoletja. Po končani maši smo se tisti, ki smo zmogli, odpravili na Bistričko Kalvarijo, kjer smo se podali po poteh križevega pota. Med postajami smo brali duhovna razmišljanja, molili, prepevali pasijonske pesmi in se tako spominjali Jezusovega trpljenja.
Nato smo naše romanje nadaljevali do gostilne v Virštajnu, kjer smo imeli kosilo. Tam nas je pričakal župnik Jože Rogač, nam povedal nekaj zanimivosti in značilnosti njihovega kraja ter nas pospremil do Olimja. Tam smo v cerkvi Marijinega vnebovzetja bili navzoči pri podelitvi misijonskega križa laiški misijonarki Tanja Strgar, ki se odpravlja v misijone v Angolo. Marsikdo je rekel, da je bila ta podelitev misijonskega križa in Tanjina pripravljenost na poslanstvo, višek našega romanja.
Blagoslov, ki smo ga prejeli ob koncu, smo vzeli s seboj na pot našega življenja, da bi ga mogli prinesti tudi našim družinam in celotni župniji.
Slike z romanja najdete v galeriji.
Renata Meolic
Komentiraj