Župnija Bakovci

Dragi starši!

Občudujem žene, pa tudi može, ki po postreženi dobri hrani, še posebej sladici, gostitelja takoj povprašajo za recept. Hočejo izvedeti, iz česa in na kakšen način je narejena, da bi lahko tudi sami kaj podobnega pripravili. Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je kdo vprašal kaj takega? Če je odgovor pritrdilen, pomeni, da ste dober kuhar.

Kaj pa, vas je že kdo vprašal, kaj je potrebno narediti, da bi v bližnjem lažje videl kaj dobrega ali da bi mu mogel odpustiti krivico ali brezbrižnost, ki jo je povzročil? Če je tudi tukaj vaš odgovor pritrdilen, bi lahko rekli, da ste dober človek, oziroma da so drugi v vas prepoznali dobrega človeka.

Kakšno vprašanje pa bi vam moral zastaviti, da bi vam dalo vedeti, da ste, ne le dober človek, ampak tudi dober kristjan?

Čeprav sam nimam posebnega veselja z recepti, tudi s kuharskimi ne, vam bom vseeno poskusil nanizati nekaj sestavin za pridobitev »okusa« po dobrem kristjanu.

V splošnem velja, da spada k življenju po veri molitev, dobra dela, miloščina. Molitev nas odpira Bogu, dobra dela bližnjemu, miloščina pa nas osvobaja navezanosti na svoje (in obenem pomaga drugemu, ki je v stiski).

Iz vseh teh ravni verskega življenja je moč narediti kakšno preprosto gesto ali dejavnost, preko katere bomo pripravili »dobro hrano« za svoje krščansko življenje in morda tudi v drugih prebudili zanimanje in željo, da  nas povprašajo: »Kako se pa to da narediti? Povej mi recept!«  Sestavine zanj so lahko sledeče spodbude:

• Mamin (očetov) verouk: vzemite veroučni učbenik in priročnik vašega otroka in ga vprašajte, kaj si je zapomnil pri verouku. Skupaj preberita besedila in naredita nalogo. Izmenjava misli in predlogov naj bo obojestranska, zaključke pa naj oblikuje otrok. Seveda jih naj tudi sam zapiše.
• Družinski molitveni kotiček: na mizico ali polico pogrnite prt, nanj postavite križ ali rožni venec, blagoslovljeno vodo, Sveto pismo in svečo. Lahko dodate še  druge stvari, skratka vse, kar v vas prebuja versko čutenje. Dogovorite se, kdaj v dnevu se lahko vsi člani družine zberete za deset minut k molitvi. Molitev lahko oblikujete s pomočjo Svetega pisma (preberete evangelij prihodnje nedelje), molitvenika, rožnega venca, spontanih besed ali besedila iz različnih brošur. Dogovorite se, kdo bo naslednjič oblikoval molitev oziroma povabil k sodelovanju.
• Svetopisemski SMS: enkrat tedensko (ali pogosteje) pošljite starši svojemu (odraščajočemu) otroku SMS s svetopisemskim stavkom. Zelo zaželeno je, da je to stavek, ki je tudi vas nagovoril in se vam zdi zelo pomemben. Ob pošiljanju SMS zmolite za svojega otroka molitev k Svetemu Duhu ali angelu varuhu.

Če se vam zdi, da so predlagani »recepti« preveč krščanski, lahko pripravite kaj bolj vsakdanjega in običajnega. Biti dober človek oziroma dober starš, je prav tako in še kako posnemanja vredno! V ta namen lahko pripravite sledeče:

• Biti drug z drugim: v nedeljo popoldan vso družino povabite na 15 minutni sprehod v naravi. Vsak naj pusti doma mobitel, MP4 s slušalkami in vse ostalo, kar bi ga oddaljilo od tamkajšnjega konkretnega dogajanja. Opazujte naravo in si pripovedujte, kaj opazite okrog sebe in drug v drugem.
• Zanima me, kaj raziskuješ: vzemite stol in ga primaknite k računalniku vašega otroka v njegovem prostočasnem ukvarjanju z računalnikom. Bodite ob njem vsaj pol ure. Spodbudite ga, da vam razlaga, kaj dela. Pokažite zanimanje za to, kar dela ali raziskuje. Ne bodite detektivski, ampak predvsem povejte, kaj njegove vsebine pomenijo vam in kaj vam koristijo za življenje.
• Zmoreš sam (za otroke do 7 let): starši, vzemite si čas, da bo otrok lahko sam poskrbel za svoje osnovne stvari: da si bo oblekel obleko, ki mu jo pripravite, da se bo obul, da bo pospravil copate. Tako ga boste potrdili v sposobnostih. In pripravili na življenje. Podoben učinek je možno doseči tudi pri večjih otrocih in to z razdelitvijo odgovornosti pri različnih hišnih opravilih (eden skrbi za sprotni nakup kruha, drug za sortiranje in odnašanje smeti, čiščenje stopnišča ali dvorišča).

Je to že dovolj za »post, kakor je Gospodu po volji«? Vprašanje je na mestu, toliko bolj, ker smo že globoko v postnem času. Če bomo delali s srcem in če bo za vsemi temi dejanji ljubezen, dobrohotnost, skrb za bližnjega, hvaležnost Bogu in sodelovanje z darovi, ki jih imamo, potem je to to! Če bomo dodali še odpoved čokoladi, kavi, lepotičenju, masažam … in ob tem prihranjen denar namenili človeku v stiski, bo najbrž nastalo, pa tudi ostalo, nekaj dobrega. Iz postnega časa bomo prišli »privlačnejši« in drugi nas bodo spraševali: »Kako ti je to uspelo?«

Kaj mislite, kaj jih bo najbolj prevzelo in tako zelo navdušilo, da vas bodo želeli posnemati? Pa ne le v preostanku tega postnega časa, ampak tudi v času po njem in nato vedno znova, dan za dnem. Prepričan sem, da »okus« po dobrem, poštenem, hvaležnem in ljubečem – človeku in kristjanu. In z vedno vnovičnim dodajanjem dobrih sestavin v vaš »recept življenja«, boste ta »okus« obdržali ne le v preostanku postnega časa in praznovanju velike noči, ampak tudi skozi vso leto in skozi vso življenje.

Zato vam, dragi starši, želim veliko take dobre »hrane« za vaše osebno in družinsko življenje. Naj bo ob koncu postnega časa blagoslovljeno skupaj z velikonočnimi jedili in naj vam prinaša vedno novega veselja, hvaležnosti in medsebojne povezanosti. Vse to pa začinite z ljubeznijo po meri Jezusa, ki skozi vse preizkušnje, trpljenje, krivice in celo smrt, vstane v novo življenje ter nam podari odrešenje.

Franc Zorec, župnik