“Prebujali” smo se – Gabika Vurcer – NOVO!

msgr.dr. Marjan Turnšek

Da bi zadani cilj – iskanje, poglabljanje in obnavljanje naše osebne vere, ne ostal in ne bil le zapisan v Pastoralnem načrtu naše župnije, ampak bi preko konkretnih dogajanj v župniji vsak izmed nas imel možnost za njegovo uresničevanje in udejanjanje v življenju, je minuli obisk upokojenega nadškofa, msgr. dr. Marjana Turnška, bila še ena izmed takih velikih priložnosti za to.

Že same uvodne besede so v vseh zbranih, ki kot člani posameznih skupin na kakršen koli način sooblikujemo in soustvarjamo župnijsko dogajanje in nam je bil namenjen njegov sobotni nagovor, vzbudile zanimanje in nam dale vedeti, da nas čaka zanimivo in prijetno, predvsem pa poučno srečanje in druženje.

»A ste že kdaj koga obudili od mrtvih?« V prvem trenutku se je to vprašanje, zastavljeno s strani našega gosta, msgr. dr. Marjana Turnška,  s katerim je pričel nagovor, resda zdelo malce »čudno« večini izmed nas, a je, skozi njegove besede, ki so svetopisemske prilike prepletale in vpletale v današnji čas, predvsem pa skozi razlago in pogovor o vlogi in pomenu Cerkve, pa ne le kot občestva vernikov, ampak predvsem kot Kristusovega skrivnostnega telesa na zemlji, v katerega smo včlenjeni vsi kristjani, čedalje bolj izgubljalo na svoji »čudnosti«. Navezujoč se na uvodoma zastavljeno vprašanje,  je že po nekaj izrečenih besedah naše zanimanje pritegnila trditev, da se vse premalo zavedamo veličine in moči – Kristusove moči, ki jo nosi v sebi vsak izmed nas in nam je bila dana po zakramentu svetega krsta. Temu, kako ponovno prebuditi zavedanje, da je potrebno tudi drugim podarjati svoje veselje in navdušenje nad Jezusom, je bil posvečen celotni večer in nagovor našega cenjenega gosta. Srečanje z Jezusom pa je potrebno seveda najprej »doživeti« in ga »občutiti«, saj le tisto kar imaš in v kar si trdno prepričan, lahko podariš naprej drugemu. S tem »obudiš« oz. pri drugih ljudeh ponovno vzbudiš zanimanje za vero in jih navdušiš zanjo. Navdušujoče in spodbudne, a obenem preproste besede našega gosta, podkrepljene z opisom različnih doživetij in bogatih življenjskih izkušenj, prisotnih niso prepričevale o tej moči in o tem našem poslanstvu, ampak so preprosto pričevale zanjo! Tako v cerkvi, kot pozneje v veroučni učilnici, kjer je v prijetnem vzdušju sledil še pogovor in srečanje s člani župnijskega pastoralnega sveta in smo, ob kratki predstavitvi njegove knjige »Prebudimo dremajočega velikana«, z zanimanjem prisluhnili še pristopom in metodam nove evangelizacije in seveda tudi naši vlogi v njej.

Če smo sobotnega večera z veseljem in zanimanjem vsemu temu prisluhnili le člani posameznih skupin,  so naslednji dan, pri nedeljskih svetih mašah, besedam msgr. dr. Marjana Turnška prisluhnile še naše družine, ki s svojim krščanskim življenjem – družinskim in zakonskim, na svojstven način tudi pričujejo za resničnost in živost Boga v vsakdanjem življenju. Tako kot smo vsi zbrani v cerkvi, Njegovo resničnost in veselje nad tem, da je še vedno živ in med nami, držeč se za roke, izrazili s skupno molitvijo Očenaša, in s preprostim stiskom roke bližnjemu, izrazili svojo pripravljenost za odpuščanje in s tem tudi pripravljenost za širjenje Božje ljubezni in miru med nami.

Celotno lépo in duhovno zelo bogato dogajanje obeh dni, ki verjamem da je marsikoga, če že ne »prebudilo«, vsaj majčkeno »zdramilo«, je še pred gostovim zaključnim »Pojdite , poslani ste«, zaokrožilo veselje in hvaležnost nad vsem doživetim in prejetim, ki sem ga strnila v naslednje besede:

»Jezus! Tako srečna sem danes, saj zopet si vstopil v moje srce!
Prinesel si radost, veselje – ki spet me navdaja s tisto novo, s tisto prav posebno močjo.
Presrečna sem danes, saj zopet prinesel si tisti mi notranji mir;
ki moje žalostno in vznemirjeno srce, vedno znova in v trenutku pomiri.
Tako srečna sem danes, saj zopet sem smela izročiti ti svoje neštete človeške skrbi.
Z lahkoto zdaj stopam v življenje naprej. In koliko lepih stvari v njem vidim odslej.
Presrečna sem danes, saj zopet zdaj čutim – da!, čutim tvoj nežni dotik;
čutim zdaj tvojo ljubezen, zvestobo in skrb!
Kako lepo; res lepo je živeti s teboj!
Zato, preprosto, srečna – presrečna sem danes, Gospod!«

 

Gabika Vurcer

 

 

 

En komentar. Komentiraj še ti.

En komentar. Komentiraj še ti. ““Prebujali” smo se – Gabika Vurcer – NOVO!”

  1. Zdenka Potiskna 18 Nov 2016 ob 18:51 1

    Zelo globoko razmišljanje,ki mi veliko pomeni in me usmerja k temu,da tudi sama začnem več časa posvetiti poglobitvi vere.