Župnija Bakovci

Dragi starši!

Prepričan sem, da ste v času počitnic naredili celo vrsto zanimivih in lepih fotografij. Kaj ali kdo se je največkrat pojavil na njih?

Ko včasih opazujem izletnike in obiskovalce znamenitosti vidim, da fotografirajo predvsem sami sebe. »Selfiji« so potisnili v ozadje lepote narave in kulture, priročno držalo za pametni telefon pa je še tiste malo komunikacije z okoljem in vljudno izraženo prošnjo: »A lahko, prosim, naredite en posnetek?«, naredilo popolnoma nepotrebno in odvečno. Pa je k taki samozadostnosti in samoosrediščenosti res naravnano človeško življenje?

Jezus nam kaže nekoliko drugačno pot. Pot, ki vodi do nebeške sreče. Mimo sebe kaže na nebeškega Očeta, na njegovo neskončno ljubezen in usmiljenje in s tem v nas prebuja hrepenenje po življenju z Njim. Jezus kaže tudi na človeka ob sebi, ki bi mu naj človek bil bližnji po dobroti. Ta pa se kaže v nesebični pomoči in ljubezni, ki pozablja nase in postavi v ospredje odgovor na potrebo drugega (Lk 10, 25-37) ter s tem izpolni temeljno zapoved ljubezni do Boga in bližnjega.

Sprejemate, dragi starši, takšno naravnanost življenja? Hočete, da jo sprejme tudi vaš otrok? Kažite mu vrednost in lepoto take življenjske poti skozi vsakdanje priložnosti: povabite ga v molitev, v zahvaljevanje Bogu, v posnemanje Marije in svetniških zgledov, v občutljivost do bližnjega…in do vas (četrta Božja zapoved). Duhovniki in kateheti smo vam tudi letos pripravljeni pri tem pomagati.

Septembra spet odpiramo vrata veroučnih šol, kjer bomo tedensko kakšno uro ali dve preživeli z vašimi otroki in jim pripovedovali Jezusovo zgodbo odrešenja in svojo zgodbo verovanja ter tako dodali nekaj k tisti zgodbi, ki jim jo vsak dan pripovedujete vi.

Svojo zgodbo pa jim pripoveduje tudi svet…  Ena do dve uri računalniških iger ali »igric« na dan je pod slovenskim povprečjem osnovnošolca in tudi marsikaterega odraslega. Nezbranost, utrujenost, nezainteresiranost za obveznosti… so le nekatere posledice takšne (ne)izkoriščenosti časa. »Po dveh do treh urah igranja videoigrice se počutim kot tempirana bomba;« je izjava enega od mladostnikov. Jasno govori o razlogih, zakaj je toliko razdraženosti, konfliktov in tudi agresije v (vaši) družini, šoli, družbi. Govori tudi, zakaj prihaja do tragičnih izgredov, ko se »igranje« z življenji prenese v resničnost.

Katera zgodba bo vaše otroke bolj nagovorila, v kateri bodo ostali dalj časa in jo privzeli za posnemanje, je, dokler so otroci v vaši hiši,  v dobršni meni odvisna od vas.

Dragi starši, razumem vas, da ste v zahtevni situaciji in da vas poleg skrbi za otroke obremenjuje in zaposluje še mnogo drugih stvari: vse od skrbi s samim seboj in z zakonskim oziroma partnerskim odnosom, pa do skrbi za preživetje in vzdrževanje primernega standarda. Svetovna ponudba vedno bolj izčrpava vaše finančne moči in greni občutek zadovoljstva zaradi nedoseganja vsega tistega (največkrat odvečnega in nepotrebnega), kar imajo nekateri. Kaj pa pravzaprav potrebujete? Spomnite se na kak dogodek iz letošnjih počitnic, ki ste ga doživeli skupaj kot družina in ko vam je bilo res lepo in prijetno. Najbrž se je to zgodilo v dokaj preprostih in vsakdanjih okoliščinah. Če ste v njih začutili še Božjo sled, bo doživetje še trajnejše, predvsem pa dragocenejše od katere koli materialne stvari na svetu.

Dragi starši, vabim vas, da izberite filozofijo življenja za vašo družino. Če se ujema z Jezusovo potjo, dobrodošli v veroučne prostore, kjer si bomo v spodbudo in medsebojno pomoč pri ustvarjanju osebnih zgodb življenja, zaznamovanih z vero, upanjem in ljubeznijo.

Franc Zorec, župnik