Župnija Bakovci

Napovednik:

• Hvala župljanom iz Ulice ob Muri, da ste okrasili cerkev. Za krasitev naslednjo nedeljo prosim župljane Prečne ulice.
• Kip Fatimske Marije ste v soboto prinesli v cerkev, da se ob lahko ob njem ustavimo in molimo. Po sveti maši ob 10. uri nadaljuje pot po Mladinski ulici. Hvala, da se ob dneh, ko je pri vas kip Marije, zbirate ob molitvi in povabite medse tudi prijatelje, sorodnike, sosede.
• Ta teden ministrirajo Jure, Vanesa in Danijel Gomboši.

Pridiga g. Roberta Smodiša na današnjo 14. nedeljo med letom:

Predragi!

Danes, kakor smo slišali, nas Kristus vabi k sebi. Niso mu neznane naše težave, dobra volja, iskrena prizadevanja, naši napori, naša slabost. Pozna nas – bolje kot mi sami sebe, pozna pa tudi kaj je najbolje za nas. Tudi ve, kaj potrebujemo, saj »vaš Oče vé, kaj potrebujete, preden ga prósite« (Mt 6,8), pravi. Tako je napotitev k Jezusu pravi izhod in prehod iz težave v rešitev za vsakogar.

Življenje je pogostoma prezahtevno, se nam zdi in da mu mnogokrat nismo dorasli; da ne vemo, kako bi se odzvali na to in ono; ni zaključena ena, že se odpira druga, pa tretja zadeva … Trudimo se in vlagamo napor, žanjemo pa obsojanje in obsodbo; storimo vse, kar zmoremo, doživimo pa kritiko … Pojavljajo se pritiski, doživljamo stiske – stvari namreč ne tečejo, kot bi bilo potrebno. Toda v takem primeru, ko je vse brezupno, ko stvari ne stečejo in ne stečejo, kot bi upravičeno pričakovali, je rešitev v: več ljubezni. Rešitev nikakor ni v tem, da bi se ognili vsem tem pritiskom; kajti prava težava – ali v vsem tem – je pomanjkanje ljubezni. Z več ljubezni več zmoremo, zdi se nam celo, da zmoremo vse – ljubezen se namreč ne ustraši nobenega napora, nobene prepreke; zdi se, da je ljubezen, ko misli, da zmore vse, celo nespametna, vendar pa je najbolj razumna; loti se stvari, kjer bi vsi brez nje obupali, ona pa gre v boj, kadar je treba, in žanje zmago; ni je stvari, ki bi se je ustrašila in nič ji ne more priti do živega. Stvari, ki so običajno in v resnici težke, so zanjo lahek zalogaj in vztraja tam, kjer bi brez nje že davno klonili. Ljubezen, kadar je treba, ne pozna izraza: »Ne vem« ali »Ne zmorem«, gre naglo naprej, naredi in uredi, kar in kakor je treba, kakor je kralj David z navadno pračo in kamenčkom premagal postavnega, grozečega, močnejšega in šopirnega Filistejca Goljata.

Ljubezen je tudi resničnost, ki edina gradi Božje kraljestvo. Brez nje se gremo ljudje samo slepomišenja: Ves trud gre samo v to, da bi ljudje obogateli, drugega ogoljufali; sebe povišali, drugega ponižali; da bi drugemu dokazali, kako je ravnal narobe, kako je slab, nespameten … Če ljubimo, drugih ne obsojamo; če ljubimo, drugih ne zavračamo, ampak sprejemamo; če ljubimo, ne ponižujemo in se ne norčujemo, marveč druge cenimo in spoštujemo … Ljubezen edina gradi boljšo skupnost, boljšo sedanjost, prinaša blagor, ustvarja solidarnost, edina gradi bratstvo, novo človeštvo in boljšo prihodnost.

Če svojo ljubezen, ki je ranljiva, občutljiva, slabotna, prestrašena in negotova torej prinesemo k Jezusu, glejte, kaj se bo zgodilo. Jezus bo upodobil, poveličal in naredil našo ljubezen podobno tej, do sedaj opisani ljubezni. Naša ljubezen bo postala podobna Njegovi in mi bomo »imeli življenje in ga imeli v izobilju« (Jn 10,10). »Pridite« torej »k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi,« nam govori Gospod »in jaz vas bom poživil« (Mt 11,28). Naredimo tako in delajmo tako. Amen.