Župnija Bakovci

Gospod, oziram se na pot, ki sem jo že prehodil. Zahvaljujem se ti zanjo. Hvala za vse: za to, da si za to, da sem, za življenje, za bližnje, za vse, kar sem dobrega prejel od tebe ali od ljudi, pa tudi za vse preizkušnje in bolezni. Obenem te prosim odpuščanja za vse žalitve in za vse, kar sem dobrega opustil.

Gospod, mislim pa tudi na pot, ki je še pred menoj. Obe sta le del poti, ki se je začela in se bo končala v večnosti. Kakšna bo in kod bo vodila, ne vem. To veš le ti, zato jo polagam tebi v roke. Tebi, Gospod, ki si pot, resnica in življenje. Amen.

V veselem pričakovanju Jezusovega rojstva smo se župljani Bakovec zbrali na predvečer Božiča pri božičnici. Kot uvod v mašo smo mladi pripravili igrico, kako sta Jožef in Marija našla zatočišče v štalici, kjer je bil Jezus tudi rojen. Po igrici smo Jezusa položili v lepo pripravljene jasli, v katere so otroci pred tem dali slamice, ki so jih pridno zbirali ves december. Tisti najbolj pridni so dobili vsak po eno ovčko. Nato smo nadaljevali mašno daritev s prepevanjem različnih božičnih pesmi, ob koncu pa smo si vsi prižgali Betlehemsko luč in skupaj zapeli Sveto noč.
                                                                                                                           Nuša Ružič

Ko se v božični noči zahvaljujemo Kristusu za njegov prihod med nas, kakor tudi za vse neštete milosti, ki smo jih prejeli po Njem in v Njem, voščim vsem župljanom in drugim članom našega oltarnega občestva vesele in milosti polne božične praznike.

Dragi sodelavci in sooblikovalci župnijske družine! Naj Vam Gospod bogato povrne za vse dobro, kar ste v tem letu storili za svojo župnijo in zame osebno!

Naj bo leto 2009 nadaljnji korak k  razumevanju in spoštovanju. Sprejmimo Boga za našega Očeta, da bomo lahko med seboj bratje in sestre!

p. Marko Senica

Tudi letos smo se v Bakovski župniji odločili, da bomo povabili sv. Miklavža v našo sredino. Ker pa je potrebno za prihod sv. Miklavža pripraviti program, smo kar mladi iz Bakovcev vzeli to v svoje roke. Tako smo sestavili program kar sami. Da pa bi miklavževanja bilo čim pestrejše, smo pripravili tudi igrico.

Napetost je kar naraščala, ko je ura odbila tri popoldne. Še posebno Nuša, ki je bila glavna organizatorka miklavževanja je ves čas govorila » mene je straj«.

Ko se je cerkev napolnila, pa smo dobili priložnost, da pokažemo kaj zmoremo in znamo. Tako je kljub nervozi in strahu igrica izpadla odlično. S tem je čas hitro minil in smo končno pričakali sv. Miklavža, ki je s težkimi koraki v spremstvu angelčkov in parkljev prišel med nas. Razdelil je darila ter s tem razveselil marsikaterega izmed nas. Seveda smo bili to leto zelo pridni (še posebno nekateri), parkelj ni imel nobenega dela.

Na koncu smo še vsi skupaj ob spremljavi kitaristk (Urške in Urške) zapeli Miklavžu pesmico, in sicer Miklavža imamo radi, radi, radi, radi…. S tem se je naš program zaključil, mi pa smo bili zadovoljni, saj nam je uspelo. Kot pravi znani pregovor: »v slogi je moč«.

Vloženega je bilo kar nekaj truda in tudi časa, zato tega  miklavževanja ne bomo pozabili. Skupaj se bomo lahko le nasmejali (ob slikah, ki so nastale po končanem programu) dogodkom, ki so se odvili 6.12. 2008 v cerkvi sv.Ane.
Damjana Lukač